Najpogostejša vprašanja pri vseh usposabljanjih iz različnih svetovalnih tehnik, metod vodenja pogovora idr. so: Kako naj sprašujem? Kakšna vprašanja naj postavim? Ali imate kakšen nabor vprašanj, po katerih naj sprašujem? ipd. Pogovor (postavljanje vprašanj) naj bo čim bolj naraven. Najslabše je, če se naučite nekaj vprašanj in jih za vsako ceno postavljate. Ob tem mislite bolj nase in na samo tehniko/metodo, namesto da bi se posvetili udeležencem procesa in samemu procesu. To zmeraj vodi v izgubo dobrega stika in s tem v slabo izvedeno tehniko/metodo oz. slabo izpeljan proces vodenja pogovora. Seveda pa obstajajo različne vrste vprašanj, s katerimi si lahko mediator pomaga, kot so:

  • Otvoritvena vprašanja, ki jim lahko rečemo tudi vljudnostna vprašanja, saj z njimi ustvarjamo varno ozračje, začnemo pogovor ipd.
  • V uvodnih vprašanjih definiramo problem.
  • Z »novinarskimi« vprašanji tipa kdo, kaj, kje, kdaj, kako, se informiramo o naravi problema.
  • Z odprtimi vprašanji poglabljamo razumevanje, širimo pogovor, se pogovarjamo o čustvih, medtem ko z zaprtimi »da/ne »vprašanji preverjamo informacije in usmerjamo pogovor.
  • Poleg teh osnovnih vprašanj lahko mediator zastavlja tudi hipotetična vprašanja, s katerimi premakne udeleženca v sporu v razmišljanje o prihodnosti in preverjanje rešitve, prav tako pa lahko udeležencu v sporu nastavi ogledalo z reflektivnimi vprašanji, s katerimi spodbuja tudi empatijo.
  • S pomočjo vprašanj mediator prav tako skuša razjasniti problem, povezati obe sprti strani, jima ponuditi izbiro, ju pripeljati do sporazuma ter preveriti trdnost dogovora.

 

KAKO SI LAHKO POMAGAMO Z NLP, KO JE POGOVOR ZELO TEŽAVEN

V primeru težkih konfliktov se lahko mediator zateče tudi k ločenim srečanjem, v okviru katerih vodi pogovor z vsakim mediantom posebej. V takih primerih pride mediatorju poleg znanje mediacije še kako prav znanje tudi drugih modelov, saj je potrebno pomagati mediantu raziskovati možne rešitve, ki nja bi jih le-ta črpal iz lastnih virov. Ena izmed najbolj učinkovitih tehnik za ločena srečanja je tehnika meta ogledalo, ki v NLP pomeni raziskovanje problema z osebo, s katero smo v konfliktu, s pomočjo prehajanja med 4 zaznavnimi položaji. Mediator pomaga mediantu raziskati osebni odnos ali konflikt tako, da se mediant postavi najprej v prvi položaj, kjer raziskuje problem skozi lastne oči, nato pogleda na problem skozi oči druge osebe (je v drugem položaju), sledi pogled na problem skozi tretji položaj, kjer se mediant postavi v vlogo nevtralnega opazovalca, da bi na koncu integriral uvid v četrtem položaju. Tehnika se zaključi s tem, da mediant še enkrat pogleda problem v prvem in drugem položaju ter zaznava razlike v lastni percepciji problema, do katere je prišlo med tehniko meta ogledalo. Ko mediator izpelje tehniko z obema mediantoma, sledi ponovno skupno srečanje, na katerem je običajno bistveno lažje konstruktivno iskati rešitve in sklepati dogovore.

NLP je uporaben v vsakem delu mediacije in omogoča mediatorju, da je zelo fleksibilen. Ponuja števila praktična orodja, s pomočjo katerih se lahko mediator ustrezno odziva na različne situacije, do katerih pride med pogovorom. Brez poglobljenih znanj komunikacije ostaja pri vodenju mediacije, ki je usmerjena zgolj v pospeševalno iskanje rešitev, namesto da bi mediator mediantom pomagal raziskovati ozadje konflikta in čustva, ki zavirajo sklepanje dogovora. Poglobljena mediacija ima lahko tudi terapevtske učinke in preoblikuje sam odnos med mediantoma. Da bi to mediatorju uspelo, je so mu v veliko pomoč tudi tehnike nevrolingvističnega programiranja.

mag. Jani Prgić, NLP trener, Svetovalno-izobraževalni center MI, www.center-mi.si